E-obvestila
Prijavite se na koristne informacije
Kontakt
Regionalno stičišče NVO Obalno-kraške regije; Središče Rotunda,
Destradijev trg 11
SI-6000 Koper
Destradijev trg 11
SI-6000 Koper
Tel.: +386 (0) 590 47 121
Fax.: +386 (0) 590 47 122
Fax.: +386 (0) 590 47 122
Povežimo Ideje! NVO in družbena odgovornost podjetij
S kampanjo želimo podjetja, NVO, medije in širšo javnost poučiti o družbeni odgovornosti in možnostih povezovanja med NVO in podjetji, obenem pa nekaj od teh možnosti povezovanja prikazati tudi v praksi. V času trajanja kampanje želimo povezati najmanj eno od podjetij v Obalno-kraški regiji z eno od aktivnih NVO na tem območju in prikazati možnosti medsebojnega sodelovanja.
mag. Bojan Mevlja – O trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti
Koncept trajnostnega razvoja je bil prvič predstavljen sredi osemdesetih let 20. stoletja. Mednarodna skupnost je dojela, da se problemi varstva okolja, ki imajo čezmejne posledice, ne bodo mogli reševati zgolj na nacionalni ravni, ampak bo potrebno bilateralno in multilateralno sodelovanje. Leta 1972 so na Konferenci OZN o človekovem okolju v Stockholmu države udeleženke podpisale Deklaracijo o človekovem okolju, v kateri je poudarjena potreba po ohranjanju naravnih virov v korist sedanjih in prihodnjih generacij. Velikega pomena je prvi člen Stockholmske deklaracije, ki pravi, da »imajo vsi ljudje temeljno pravico do svobode, enakosti in primernih pogojev za življenje v takem okolju, ki vsakemu človeku omogoča dostojanstveno življenje in blagostanje.
Vsak človek je zato dolžan, da to okolje varuje in izboljšuje za sedanje in prihodnje generacije.« Čeprav na konferenci niso uporabili besedne zveze trajnostni razvoj, pomeni ta konferenca nekakšen začetek tega koncepta (Birnie in Boyle 1992: 9-10).
Seveda pa se paradigma trajnostnega razvoja ne nanaša le na okoljsko komponento, ampak tudi na socialno in ekonomsko.
Trajnost (sustainability) praviloma označuje ohranjanje zmogljivosti povezanega sistema ekonomije in okolja za stalno (trajno) zadovoljevanje potreb in želja človeštva v dolgi prihodnosti, kar naj bi omogočil trajnostni razvoj (sustainable development) (Common in Stagl 2005: 8-9).
Trajnostni razvoj je torej takšen razvoj, ki »omogoča zagotovitev potreb sedanje generacije in hkrati zagotavlja prihodnjim generacijam možnosti za uresničevanje njihovih potreb«(WCED 1987: 43).
Nared (2010) navaja, da se je v zadnjem letu svet začel soočati s precej zahtevnejšimi vprašanji, kot smo jim bili priča v preteklih desetletjih. Če je bilo prej temeljno vprašanje, kako zagotavljati nenehno gospodarsko rast in visoko življenjsko raven prebivalcev, posegajo sedanja vprašanja razvoja v filozofske, nazorske in socialne temelje koncepta razvoja sodobne družbe. Ni več temeljno vprašanje, kako rasti, temveč kako obstati. Ideja o trajnostnem razvoju, ki jo je sicer bolj na deklarativni ravni zagovarjala Evropska unija, se namesto ovire vse bolj kaže kot edina realna razvojna možnost. Sedanji razvojni koncept namreč preveč poudarja ekonomsko komponento razvoja in se kljub naši utvari o njegovi neranljivosti kaže kot šibek, s socialnega in okoljskega vidika pa kot nepošten. Se kaže tudi kot prevlada ekonomsko močnejših nad šibkejšimi družbenimi skupinami oziroma prevlada tehnološko napredne družbe nad naravo? Kot ugotavlja, ne zadoščajo zgolj tri sestavine trajnostnega razvoja (gospodarska, socialna in okoljska), ampak jih je treba nadgraditi še z etično komponento, ki je lahko ključni moment pri iskanju novih razvojnih paradigem.
Družbena odgovornost podjetij
Družbena odgovornost podjetij je v zadnjih letih postala ena izmed najpogostejših tem razvitejšega dela svetovnega gospodarstva. Različnih opredelitev družbene odgovornosti podjetij (DOP, angl. corporate social responsibility) je veliko, v strokovni literaturi pa je največkrat omenjena definicija, ki družbeno odgovornost deli na štiri dele: ekonomsko, zakonsko, etično in prostovoljno (Carroll 1979: 500). Carroll (1999: 283) tudi trdi, da je najpomembnejša ekonomska odgovornost podjetij, saj morajo podjetja ustvarjati dobiček s proizvodnjo dobrin in s storitvami, ki jih družba potrebuje in ki jih nudijo po pošteni tržni ceni.
Številni primeri iz poslovne prakse dokazujejo, da organizacije ne izpolnjujejo vedno pričakovanj svojega okolja. Hkrati pa moderne organizacije poskušajo zadovoljiti celoto različnih potreb in zahtev (npr. zakonske, tržne, okoljske itd) notranjega in zunanjega okolja (WCED 1998, Mulej et al. 2004, Potočan 2004).
Družbeno odgovornost podjetij najsplošneje opredelimo kot odgovornost vseh subjektov poslovanja (predvsem lastnikov in managerjev) za oblikovanje in izvajanje akcij, ki so usmerjene v uresničevanje celote potreb in interesov (Potočan, Mulej 2007: A130):
1. okolja podjetja (tj. naravnega, socialnega, družbenega) in
2. podjetja samega (tj. notranjih interesov).
Na drugi strani lahko družbeno odgovornost podjetij razumemo tudi kot obveznost, da subjekti poslovanja svoje delovanje izvajajo v skladu z zakonodajo in v skladu z veljavnimi vrednostmi in cilji okolja (vseh pomembnih okolij).
Evropska komisija je družbeno odgovornost podjetij leta 2001 predstavila v dokumentu z nazivom Zeleni dokument za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno odgovornost podjetij. V tem dokumentu je družbena odgovornost podjetij predstavljena kot »koncept, s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki«.
Načini, s katerimi se podjetja lotevajo družbeno odgovornega delovanja, so zelo raznoliki. Nekatera podjetja poudarjajo skrb za zaposlene, druga namenjajo sponzorska in donatorska sredstva za humanitarne in okoljevarstvene projekte ali poslovanje, ki čim manj obremenjuje okolje. S sponzoriranci, med katerimi prevladujejo nevladne organizacije, podjetja ustvarjajo tudi partnerske odnose. Tako poleg denarne pomoči, na primer, ponudijo organizacijsko podporo in sodelovanje zaposlenih pri posameznih projektih. Spet tretja podjetja organizirajo izobraževanja svojih strank za trajnostni razvoj ali razvijajo spletna mesta z okoljsko vsebino.
Zakaj naj bo podjetje družbeno odgovorno?
Podjetja se za družbeno odgovornost ne odločajo zato, ker v njej vidijo zgolj nepotrebne stroške in dolgoročne učinke, ki se pokažejo sčasoma, navadno šele čez nekaj let. Treba je izpostaviti tudi dejstvo, da gre pri družbeni odgovornosti podjetij za prostovoljno odločanje podjetij, da ravnajo družbeno odgovorno. Mnogo različnih podjetij iz Slovenije in tujine namenja družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju vedno več pozornosti. Mnogokrat so tovrstna ravnanja le pot do krepitve blagovne znamke ali izboljšanje prodaje. To je le prvi korak. Družbena odgovornost je več kot to. Podjetja se rada pohvalijo tudi s številnimi sponzorstvi in donatorstvi, a družbena odgovornost seže veliko dlje od tega. Pri družbeni odgovornosti podjetij gre za iskanje načinov, kako lahko v povezavi z naravno vpetostjo v okolje postane podjetje še uspešnejše, izboljša kakovost življenja zaposlenih, lokalne skupnosti in širše družbe, hkrati pa zadovoljuje interese lastnikov in različnih deležnikov.
Raziskave so pokazale, da družbena odgovornost lahko pripomore k uspehu podjetja, tako, da pospeši prodajo oz. izboljša poslovanje, razvija človeške potenciale ter ustvari zaupanje v podjetje. Z empiričnim merjenjem družbene odgovornosti se je ukvarjalo že veliko raziskovalcev. Rezultati so bili različni, trendi raziskav pa vendarle gredo v smer, da je finančna uspešnost podjetja v veliki meri odvisna od njegove družbene odgovornosti.
Na drugi strani mnoge raziskave kažejo, da sodobni potrošniki od podjetij pričakujejo njihovo družbeno odgovornost. V raziskavi, izvedeni med 12 000 državljani EU, jih je 20 odstotkov potrdilo, da bi bili pripravljeni plačati več, če bi podjetje podpiralo »družbeno koristne dejavnosti«.
Tudi med potencialnimi mladimi, ki so iskali zaposlitev je družbena odgovornost podjetij cenjena. Najnovejša raziskava družbe Universum med 19 tisoč študenti po vsem svetu navaja, da je več kot 70 odstotkov študentov družbenih ved kot eno od lastnosti idealnega delodajalca navajalo »visoko raven njegove družbene odgovornosti«.
Stanje v Sloveniji
Po nekaterih raziskavah se družbena odgovornost podjetij v Sloveniji šele razvija. Trendi na področju družbene odgovornosti podjetij v Sloveniji postajajo čedalje bolj vzpodbudni, čeprav se slovenska podjetja ne odločajo za pridobitev certifikata družbene odgovornosti SA 8000. Za njegovo pridobivanje sta se do leta 2008 odločili le podjetji Meblo Jogi in Saubermacher – Komunala.
Prav tako je še v povojih prepoznavanje družbene odgovornosti kot konkurenčne prednosti. Nekatera slovenska podjetja namenjajo del sredstev družbeno odgovornim projektom, ki jih največkrat izvajajo nevladne organizacije. Obseg teh sredstev pa še zdaleč ne dosega vsot, ki jih namenjajo podjetja v državah, kjer družbena odgovornost podjetij obstaja že desetletja.
V letu 2008 je bila v Sloveniji opravljena raziskava med potrošniki iz vseh slovenskih regij, gospodarskih in družbenih okolij. Ugotovljeno je bilo, da je pri nas zahteva po družbeni odgovornosti podjetij še večja kot na svetovnih potrošniških trgih. Kar 67 odstotkov anketirancev pravi, da je stopnja družbene odgovornosti slovenskih podjetij prenizka, kar kaže na to, da se podjetja premalo ukvarjajo s tem področjem.
Družbena odgovornost podjetij in NVO
Eden največjih izzivov človeštva je zagotoviti trajen in uravnotežen razvoj, saj potreb prihodnjih generacij ne bo mogoče zadovoljiti brez spoštovanja naravnega sistema in socialnih ter okoljskih vrednot. Pri tem ima ključno vlogo sodelovanje nevladnih organizacij in gospodarstva.
Nevladne organizacije že s svojim osnovnim delovanjem zasledujejo javno koristne cilje in se ravnajo po načelih družbene odgovornosti. S konstruktivnimi pobudami imajo možnost povečati občutek za družbeno odgovornost v podjetjih in posledično spodbuditi razvoj učinkovitejšega in odgovornejšega delovanja ter strateškega partnerstva in skupnega doseganja ključnih ciljev. Večja podjetja za večanje družbene odgovornosti namenjajo veliko finančnih sredstev ter najemajo svetovne svetovalne hiše, manjša pa si tega ne morejo privoščiti. Zato je za manjša podjetja zaželjeno, da se partnersko povezujejo z nevladnimi organizacijami in na ta način povečujejo svojo družbeno odgovornost.
Naš namen je pokazati podjetjem dobre prakse in primerne načine vključevanja delovanja nevladnih organizacij v strategijo podjetja ...
Koncept trajnostnega razvoja je bil prvič predstavljen sredi osemdesetih let 20. stoletja. Mednarodna skupnost je dojela, da se problemi varstva okolja, ki imajo čezmejne posledice, ne bodo mogli reševati zgolj na nacionalni ravni, ampak bo potrebno bilateralno in multilateralno sodelovanje. Leta 1972 so na Konferenci OZN o človekovem okolju v Stockholmu države udeleženke podpisale Deklaracijo o človekovem okolju, v kateri je poudarjena potreba po ohranjanju naravnih virov v korist sedanjih in prihodnjih generacij. Velikega pomena je prvi člen Stockholmske deklaracije, ki pravi, da »imajo vsi ljudje temeljno pravico do svobode, enakosti in primernih pogojev za življenje v takem okolju, ki vsakemu človeku omogoča dostojanstveno življenje in blagostanje.
Vsak človek je zato dolžan, da to okolje varuje in izboljšuje za sedanje in prihodnje generacije.« Čeprav na konferenci niso uporabili besedne zveze trajnostni razvoj, pomeni ta konferenca nekakšen začetek tega koncepta (Birnie in Boyle 1992: 9-10).
Seveda pa se paradigma trajnostnega razvoja ne nanaša le na okoljsko komponento, ampak tudi na socialno in ekonomsko.
Trajnost (sustainability) praviloma označuje ohranjanje zmogljivosti povezanega sistema ekonomije in okolja za stalno (trajno) zadovoljevanje potreb in želja človeštva v dolgi prihodnosti, kar naj bi omogočil trajnostni razvoj (sustainable development) (Common in Stagl 2005: 8-9).
Trajnostni razvoj je torej takšen razvoj, ki »omogoča zagotovitev potreb sedanje generacije in hkrati zagotavlja prihodnjim generacijam možnosti za uresničevanje njihovih potreb«(WCED 1987: 43).
Nared (2010) navaja, da se je v zadnjem letu svet začel soočati s precej zahtevnejšimi vprašanji, kot smo jim bili priča v preteklih desetletjih. Če je bilo prej temeljno vprašanje, kako zagotavljati nenehno gospodarsko rast in visoko življenjsko raven prebivalcev, posegajo sedanja vprašanja razvoja v filozofske, nazorske in socialne temelje koncepta razvoja sodobne družbe. Ni več temeljno vprašanje, kako rasti, temveč kako obstati. Ideja o trajnostnem razvoju, ki jo je sicer bolj na deklarativni ravni zagovarjala Evropska unija, se namesto ovire vse bolj kaže kot edina realna razvojna možnost. Sedanji razvojni koncept namreč preveč poudarja ekonomsko komponento razvoja in se kljub naši utvari o njegovi neranljivosti kaže kot šibek, s socialnega in okoljskega vidika pa kot nepošten. Se kaže tudi kot prevlada ekonomsko močnejših nad šibkejšimi družbenimi skupinami oziroma prevlada tehnološko napredne družbe nad naravo? Kot ugotavlja, ne zadoščajo zgolj tri sestavine trajnostnega razvoja (gospodarska, socialna in okoljska), ampak jih je treba nadgraditi še z etično komponento, ki je lahko ključni moment pri iskanju novih razvojnih paradigem.
Družbena odgovornost podjetij
Družbena odgovornost podjetij je v zadnjih letih postala ena izmed najpogostejših tem razvitejšega dela svetovnega gospodarstva. Različnih opredelitev družbene odgovornosti podjetij (DOP, angl. corporate social responsibility) je veliko, v strokovni literaturi pa je največkrat omenjena definicija, ki družbeno odgovornost deli na štiri dele: ekonomsko, zakonsko, etično in prostovoljno (Carroll 1979: 500). Carroll (1999: 283) tudi trdi, da je najpomembnejša ekonomska odgovornost podjetij, saj morajo podjetja ustvarjati dobiček s proizvodnjo dobrin in s storitvami, ki jih družba potrebuje in ki jih nudijo po pošteni tržni ceni.
Številni primeri iz poslovne prakse dokazujejo, da organizacije ne izpolnjujejo vedno pričakovanj svojega okolja. Hkrati pa moderne organizacije poskušajo zadovoljiti celoto različnih potreb in zahtev (npr. zakonske, tržne, okoljske itd) notranjega in zunanjega okolja (WCED 1998, Mulej et al. 2004, Potočan 2004).
Družbeno odgovornost podjetij najsplošneje opredelimo kot odgovornost vseh subjektov poslovanja (predvsem lastnikov in managerjev) za oblikovanje in izvajanje akcij, ki so usmerjene v uresničevanje celote potreb in interesov (Potočan, Mulej 2007: A130):
1. okolja podjetja (tj. naravnega, socialnega, družbenega) in
2. podjetja samega (tj. notranjih interesov).
Na drugi strani lahko družbeno odgovornost podjetij razumemo tudi kot obveznost, da subjekti poslovanja svoje delovanje izvajajo v skladu z zakonodajo in v skladu z veljavnimi vrednostmi in cilji okolja (vseh pomembnih okolij).
Evropska komisija je družbeno odgovornost podjetij leta 2001 predstavila v dokumentu z nazivom Zeleni dokument za promocijo Evropskih usmeritev za družbeno odgovornost podjetij. V tem dokumentu je družbena odgovornost podjetij predstavljena kot »koncept, s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki«.
Načini, s katerimi se podjetja lotevajo družbeno odgovornega delovanja, so zelo raznoliki. Nekatera podjetja poudarjajo skrb za zaposlene, druga namenjajo sponzorska in donatorska sredstva za humanitarne in okoljevarstvene projekte ali poslovanje, ki čim manj obremenjuje okolje. S sponzoriranci, med katerimi prevladujejo nevladne organizacije, podjetja ustvarjajo tudi partnerske odnose. Tako poleg denarne pomoči, na primer, ponudijo organizacijsko podporo in sodelovanje zaposlenih pri posameznih projektih. Spet tretja podjetja organizirajo izobraževanja svojih strank za trajnostni razvoj ali razvijajo spletna mesta z okoljsko vsebino.
Zakaj naj bo podjetje družbeno odgovorno?
Podjetja se za družbeno odgovornost ne odločajo zato, ker v njej vidijo zgolj nepotrebne stroške in dolgoročne učinke, ki se pokažejo sčasoma, navadno šele čez nekaj let. Treba je izpostaviti tudi dejstvo, da gre pri družbeni odgovornosti podjetij za prostovoljno odločanje podjetij, da ravnajo družbeno odgovorno. Mnogo različnih podjetij iz Slovenije in tujine namenja družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju vedno več pozornosti. Mnogokrat so tovrstna ravnanja le pot do krepitve blagovne znamke ali izboljšanje prodaje. To je le prvi korak. Družbena odgovornost je več kot to. Podjetja se rada pohvalijo tudi s številnimi sponzorstvi in donatorstvi, a družbena odgovornost seže veliko dlje od tega. Pri družbeni odgovornosti podjetij gre za iskanje načinov, kako lahko v povezavi z naravno vpetostjo v okolje postane podjetje še uspešnejše, izboljša kakovost življenja zaposlenih, lokalne skupnosti in širše družbe, hkrati pa zadovoljuje interese lastnikov in različnih deležnikov.
Raziskave so pokazale, da družbena odgovornost lahko pripomore k uspehu podjetja, tako, da pospeši prodajo oz. izboljša poslovanje, razvija človeške potenciale ter ustvari zaupanje v podjetje. Z empiričnim merjenjem družbene odgovornosti se je ukvarjalo že veliko raziskovalcev. Rezultati so bili različni, trendi raziskav pa vendarle gredo v smer, da je finančna uspešnost podjetja v veliki meri odvisna od njegove družbene odgovornosti.
Na drugi strani mnoge raziskave kažejo, da sodobni potrošniki od podjetij pričakujejo njihovo družbeno odgovornost. V raziskavi, izvedeni med 12 000 državljani EU, jih je 20 odstotkov potrdilo, da bi bili pripravljeni plačati več, če bi podjetje podpiralo »družbeno koristne dejavnosti«.
Tudi med potencialnimi mladimi, ki so iskali zaposlitev je družbena odgovornost podjetij cenjena. Najnovejša raziskava družbe Universum med 19 tisoč študenti po vsem svetu navaja, da je več kot 70 odstotkov študentov družbenih ved kot eno od lastnosti idealnega delodajalca navajalo »visoko raven njegove družbene odgovornosti«.
Stanje v Sloveniji
Po nekaterih raziskavah se družbena odgovornost podjetij v Sloveniji šele razvija. Trendi na področju družbene odgovornosti podjetij v Sloveniji postajajo čedalje bolj vzpodbudni, čeprav se slovenska podjetja ne odločajo za pridobitev certifikata družbene odgovornosti SA 8000. Za njegovo pridobivanje sta se do leta 2008 odločili le podjetji Meblo Jogi in Saubermacher – Komunala.
Prav tako je še v povojih prepoznavanje družbene odgovornosti kot konkurenčne prednosti. Nekatera slovenska podjetja namenjajo del sredstev družbeno odgovornim projektom, ki jih največkrat izvajajo nevladne organizacije. Obseg teh sredstev pa še zdaleč ne dosega vsot, ki jih namenjajo podjetja v državah, kjer družbena odgovornost podjetij obstaja že desetletja.
V letu 2008 je bila v Sloveniji opravljena raziskava med potrošniki iz vseh slovenskih regij, gospodarskih in družbenih okolij. Ugotovljeno je bilo, da je pri nas zahteva po družbeni odgovornosti podjetij še večja kot na svetovnih potrošniških trgih. Kar 67 odstotkov anketirancev pravi, da je stopnja družbene odgovornosti slovenskih podjetij prenizka, kar kaže na to, da se podjetja premalo ukvarjajo s tem področjem.
Družbena odgovornost podjetij in NVO
Eden največjih izzivov človeštva je zagotoviti trajen in uravnotežen razvoj, saj potreb prihodnjih generacij ne bo mogoče zadovoljiti brez spoštovanja naravnega sistema in socialnih ter okoljskih vrednot. Pri tem ima ključno vlogo sodelovanje nevladnih organizacij in gospodarstva.
Nevladne organizacije že s svojim osnovnim delovanjem zasledujejo javno koristne cilje in se ravnajo po načelih družbene odgovornosti. S konstruktivnimi pobudami imajo možnost povečati občutek za družbeno odgovornost v podjetjih in posledično spodbuditi razvoj učinkovitejšega in odgovornejšega delovanja ter strateškega partnerstva in skupnega doseganja ključnih ciljev. Večja podjetja za večanje družbene odgovornosti namenjajo veliko finančnih sredstev ter najemajo svetovne svetovalne hiše, manjša pa si tega ne morejo privoščiti. Zato je za manjša podjetja zaželjeno, da se partnersko povezujejo z nevladnimi organizacijami in na ta način povečujejo svojo družbeno odgovornost.
Naš namen je pokazati podjetjem dobre prakse in primerne načine vključevanja delovanja nevladnih organizacij v strategijo podjetja ...
